S primerno ustno higieno lahko preprečimo dobršen del težav, ki izvirajo v ustni votlini. Po priporočilih naj bi si zobe ščetkali vsaj dvakrat dnevno, nič ni narobe, četudi še kdaj več. Nekateri si tako zobe umivajo po skorajda vsakem obroku, a če sodite mednje, je dobro vedeti tudi, da z umivanjem počakajte vsaj pol ure po obroku. Ob hranjenju se namreč pH v ustih zniža, sklenina pa se zaradi kislega okolja pri tem nekoliko zmehča, zato s ščetkanjem takoj po jedi lahko poškodujemo zmehčano sklenino. Po drugi strani obstajajo tudi tisti, ki si zobe umivajo le enkrat dnevno, marsikdo iz navade le zjutraj. Ustna higieničarka Mateja Kucler ob tem opozori, da z nezadostnim ščetkanjem bistveno povečamo tveganje za nastanek težav v ustni votlini: »Večerno ščetkanje je temelj ustne higiene, saj se čez dan na zobeh nabirajo hrana in obloge. Če zob zvečer ne očistimo, se ponoči bakterije hitro razmnožujejo, kar vodi do kariesa, vnetja dlesni in slabega zadaha. Jutro ni izgovor za preskakovanje nege – zobe si je priporočljivo tudi zjutraj umiti ali vsaj požvrkljati ustno votlino z vodo. Redno večerno in jutranje čiščenje je ključna zaščita, še posebej ponoči, ko je ustna votlina zaradi zmanjšane sline bolj izpostavljena težavam.«

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je ustno zdravje sestavni del splošnega zdravja in blagostanja, a tudi ustna higiena je pogosto talka hitrega življenjskega sloga. Po podatkih sodeč si zobe dvakrat dnevno umiva 68,4 % odraslih Slovencev (v starosti 18–74 let), desetina po ščetki poseže celo večkrat dnevno. Kljub temu po raziskavi Zdrav življenjski slog iz leta 2020 5 % vprašanih še vedno ne skrbi za ustno higieno vsakodnevno. Ženske so pri skrbi bistveno bolj vestne, saj delež žensk s primerno ustno higieno znaša 79,3 %, medtem ko je med moškimi delež bistveno nižji – le 58,2 %.

Pravilno umivanje zob

Zobe si torej vsaj dvakrat dnevno umijemo z zobno kremo, enkrat dnevno pa ob tem uporabimo še zobno nitko ali medzobno ščetko. Izbire primerne ščetke in kreme pa ne gre prepustiti golemu naključju. Priporoča se uporaba zobne ščetke z manjšo glavo, saj bo z njeno pomočjo lažje doseči zobne ploskve tudi do težje dosegljivih zob. Če imate osmice, je smiselna tudi uporaba čopastih ščetk. Ščetine naj bodo karseda tanke in dovolj mehke ter gosto posejane. Izberite zobno kremo s fluoridi, saj le ti učinkovito ščitijo zobno sklenino pred kariesom. Za otroke izberite zobno kremo, primerno njihovi starosti. Kremo v primerni količini – za otroke je to v velikosti grahovega zrna – nanesite na ščetko in s kratkimi krožnimi gibi očistite vse ščetki dosegljive ploskve. V prvem koraku očistite zunanje površine, nato še notranje, najprej spodnje zobe, nato še zgornje. Enkrat dnevno čiščenje zob dopolnimo z uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke, s pomočjo katerih dosežemo tudi kotičke, ki jih sama zobna ščetka ne, torej medzobne prostore. Za piko na i lahko občasno ali v primeru težav usta speremo z ustno vodo. »Največja napaka, ki jo ljudje delajo pri ustni higieni, je ta, da ne vedo, kako si zares prav umiti zobe. Tehnika ščetkanja mora biti prilagojena stanju dlesni in zob, saj le tako dosežemo učinkovito čiščenje. Zobe si je priporočljivo umivati dvakrat na dan, približno 20 minut po jedi, obvezno pa zvečer, ko se čez dan nabrane obloge začnejo razkrajati. Če si dva dni ne nitkamo zob, lahko že zaznamo zadah. Pomembna sta tudi pravilna izbira pripomočkov ter redno obiskovanje ustnega higienika, ki z motivacijo in pravilnim pristopom pomaga ohranjati zdrav nasmeh,« pojasnjuje sogovornica.

Kaj pa ustna higiena otrok?

Otroške zobe začnemo umivati takoj, ko v ustih opazimo prvi mlečni zobek, in sodelujemo ter pomagamo s ščetkanjem vse do prvih razredov osnovne šole. »Starši naj otrokom pomagajo pri ščetkanju zob vsaj do osmega ali devetega leta starosti oziroma dokler otrok nima dovolj razvite motorike, da lahko učinkovito očisti vse ploskve zob – predvsem zadnje zobe in notranje površine ob jeziku in nebne ploskve zgornjih zob, kjer se najpogosteje nabira zobni kamen. Po ščetkanju naj starši preverijo, ali so zobje res dobro očiščeni, saj otroci pogosto spregledajo težje dostopna mesta. Tudi uporaba zobne nitke je pomembna tam, kjer se zobje stikajo. Ključni so nadzor, zgled in skupna rutina, saj se prav s tem oblikujejo dobre navade za vse življenje,« polaga na srce ustna higieničarka. Pri otrocih, sploh pri dojenčkih in malčkih, izberemo karseda mehke ščetine ščetke, prav tako je pomembno, da je glava ščetke primerno majhna za mala usteca. Otroci naj bodo v proces vpeti, za konec jim lahko prepustimo ščetko, da si še sami zobe malce poščetkajo, saj je pomembno, da umivanje zob postane prijetno opravilo. Na ta način tlakujemo dobre navade za prihodnost. Če ima otrok fiksen zobni aparat, bo ustna higiena malce bolj časovno zahtevna. Pomanjkljiva higiena t. i. zvezdic se lahko namreč odrazi z belimi pegami na zobeh (t. i. demineralizacijo) ali celo z zobno gnilobo. Svetuje se, da pri vsakem čiščenju zob temeljito očistite tudi rob dlesni s krožnimi gibi, s ščetko, ki ima po sredini krajše ščetine (ali čopasto ščetko), pa očistite tudi nosilce zobnega aparata.

Bodimo pozorni na ustno higieno pri ljudeh z demenco

Tako kot otrokom moramo pri ohranjanju ustne higiene pomagati tudi otrokom in odraslim s posebnimi potrebami. Kot ob tem opozori sogovornica, je v tem primeru ščetkanje zob pogosto oteženo, ustna higiena pa še za odtenek bolj zahtevna: »Mnogi ne dopuščajo dotika v ustih, se bojijo, kričijo ali opletajo z rokami in nogami, kar oteži ali celo onemogoči temeljito čiščenje doma. Zato je še toliko bolj pomembno, da redno prihajajo na čiščenje k ustnemu higieniku – pogosto večkrat letno. Če zob zaradi sodelovanja ni mogoče očistiti v ambulanti, se takšne osebe napoti na kliniko pod narkozo, kjer se lahko varno in popolno opravi čiščenje. Pomembno je veliko potrpežljivosti, razumevanja in prilagojenega pristopa.«

Tudi starejši pogosto le s težavo poskrbijo za zadostno zobno higieno, sploh osebe z demenco. Zaradi zmanjšane motorike (npr. tresenje rok ali splošne oslabelosti) ali kognitivnih motenj lahko odlašajo ali celo pozabijo na zobno rutino ter se upirajo negi. Nekateri ob ščetkanju občutijo nelagodje in strah, drugi bolečino, sploh v primeru razjed ali vnetja dlesni. Kot pri vseh tudi pri starejših Mateja Kucler svetuje veliko mero potrpežljivosti in pozitivne komunikacije, ki sta poleg rutine pomembnejši od same tehnike.

Ustna higiena je pri starostnikih, še posebej z demenco, pogosto spregledana, a izjemno pomembna za njihovo splošno zdravje. Ko oseba začne pozabljati ali izgubljati občutek za rutino, morajo svojci prevzeti aktivno vlogo. Če zobna ščetka ostaja suha, zobna krema neuporabljena ali so dlesni pordele, je čas, da pri umivanju pomagate. Najbolje je, da zobe umivate skupaj, ob istem času in v mirnem okolju – pomaga, če oseba vidi skrbnika v ogledalu in ga posnema. Priporočljivo je, da ustni higienik pregleda stanje vsakih tri do šest mesecev, saj je preprečevanje težav veliko lažje kot zdravljenje. Zdravje ustne votline močno vpliva na prehrano, govor in splošno počutje starostnika, svetuje sogovornica. Posebno pozornost velja nameniti tudi snemljivi zobni protezi, če jo posameznik uporablja. To moramo očistiti po prav vsakem obroku in izplakniti. Ponoči protezo hranimo v za to namenjeni tekočini, v lekarnah in specializiranih prodajalnah pa so na voljo tudi tablete in pripravki, v katerih lahko hranite protezo tudi čez dan. Protezo ščetkamo z mehko ščetko, pri tem pa ne uporabljamo običajnih zobnih krem, ki so namenjene naravnim zobem, saj so ti na protezi iz bistveno mehkejših materialov in se lahko ob neprimerni negi poškodujejo. Sogovornica svetuje, da protezo očistite kar z navadno ščetko (takšno, kot se uporablja tudi za čiščenje nohtov) in z gelom za pomivanje posode, ki je veliko nežnejši od zobne kreme. Če vas je strah, da bi vam proteza ob negi padla iz rok in se zlomila, pred tem v umivalnik natočite vodo in se šele nato lotite snemanja ter čiščenja proteze.